PRIDELAVA SEMEN: PARADIŽNIK

Pridelava semen paradižnikov spada med najlažje oblike semenarjenja. Semena namreč pridobimo kar iz istih plodov, ki jih imamo za prehrano. Zato o pridelavi plodov paradižnika za shrambo semena ni potrebno iti v podrobnosti, ker je isti postopek kakor za pridelavo plodov. Je pa mogoče nekaj več besed potrebno posvetiti k odbiri semen.

Očiščena in razkužena domača semena paradižnika Volovsko srce z domačega vrta

Shranjevanje semen paradižnikov je preprosto, hkrati tudi ohranjevanje posamezne vrste, saj se paradižniki oprašijo kar sami. Rastlina paradižnika je samoprašnica; vsebuje tako ženske, kakor moške dele v istem cvetu in oboji so varno spravljeni do te mere, da tudi insekti precej težje pridejo do njih. Posledično zelo redko pride do križanja med vrstami. Zato praviloma lahko sadimo različne sorte paradižnika skupaj in pri tem nimamo skrbi, da bi poželi hibride. Za shranitev semen izberemo najlepše pridelke, ki naj bodo povsem zreli. Poročajo, da so za semena najbolj primerni tisti paradižniki, ki na rastlini rastejo najnižje, nekateri drugi pa, da tisti, ki rastejo v sredini. Po moji presoji je dokaj vseeno, pazimo le da so plodovi zdravi, dovolj zreli in primerne oblike oz. taki, kot jih želimo pridelati naslednje leto. Izbrane paradižnike prerežemo na pol in izločimo semenski del v kozarec. 

Odbiranje semen češnjevega paradižnika

Če shranjujemo različne sorte hkrati, je zelo pomembno, da si na vsak kozarec označimo, katero sorto smo odbrali (npr. z nalepko). Semena paradižnika različnih sort so si med seboj popolnoma enaka in kaj hitro lahko zamešamo kaj shranjujemo. 

Odbrana semena paradižnikov: Volovsko srce, češnjevec in krompirjevec

Ko semena različnih sort odberemo v kozarce, v slednje nalijemo vodo (1-2 decilitra), kot je razvidno na zgornji sliki. Označene kozarce zapremo (zaradi smrada, ki bo nastal s procesi fermentacije) in jih postavimo v temen prostor (omara) za 5-7 dni. Kozarce vsak dan 1x na dan premešamo. Na tak način poteče proces fermentacije, s katerim semena razkužimo, hkrati pa se na semenih raztopi lepljiva snov, ki zavira kaljivost. Vsi, ki ste kdaj že mogoče shranjevali semena paradižnika, ste najbrž opazili kako lepljiva so tudi neočiščena posušena semena. Rastlina paradižnika namreč s to lepljivo snovjo semena obda zato, da ta ne bi pričela kaliti že v zrelem paradižniku, saj so tam pogoji več kot ugodni (toplota, vlaga in temperatura). Posledično neočiščena semena težje kalijo, kakor očiščena, ki jih razkužimo s procesom fermentacije. Poleg tega, so razkužena semena dlje kaljiva (vsaj 3 leta), kar pomeni da imamo tako spravljena semena tudi za več let. Tako da, če se v kakšnem letu pojavi bolezen in nam paradižnik ne uspe, imamo za naslednje leto še vedno na voljo semena iz prejšnjega leta.
 
Sluz, ki nastane s fermentacijo paradižnikovih semen

Po 5-7 dneh se bo v kozarcih, v katerih smo fermentirali semena, tvorila zgoščena sluz. Praviloma bodo na vrhu plavala tudi slabša semena, medtem ko bodo boljša potonila na dno. Ko se to pojavi, kozarce odpremo, odlijemo sluz in preostala semena zlijemo v cedilo. Semena v cedilu speremo z vodo, tako da so popolnoma čista. Očiščena semena postavimo na papir ali krožnike, pri čemer spet pazimo na oznake! Semena se najboljše posušijo na soncu. Na tak način bo nekje do 7 dni dovolj. Če pa je ravno takrat deževno obdobje, pa jih sušimo znotraj, vendar v tem primeru vsaj 14 dni, da res izhlapi vsa vlaga. Suha semena spravimo, najlažje v papirnato brisačo ali pa papirnato kuverto. To hranimo v temnem, hladnem in suhem prostoru.  

Zgornji korak je zelo priporočljiv za shranjevanje semen paradižnika. Lahko pa semena paradižnika shranimo tudi brez procesov fermentacije, vendar bodo nekoliko težje, počasneje kalila. Hkrati bodo primerna za saditev takoj naslednjo sezono- ne bodo pa se ohranila za več let. To je lažji postopek, ki je opisan slikovno na spodnji sliki.   

Slika: Preprost način shranjevanja semen paradižnika po korakih: 1- izbor ustreznih pridelkov, 2 - izločitev semen od pridelka, 3,4 - pridobivanje semen, 5 - čiščenje in sušenje, 6 - spravilo.
Semena pridobljena na tak način ne bodo tako čista, kot v primeru, če bi jih fermentirali, kar je razvidno, če primerjate spodnjo sliko, s prvo na vrhu prispevka. Večja možnost bo tudi za razvoj bolezni, saj ostanki nečistoč nase privabljajo bakterije, itd.  

Semena paradižnika Volovsko srce z domačega vrta, spravljena na lažji način - brez procesa fermentacije

Kot vidimo, je načinov za pridobitev semen več. Ko enkrat osvojimo osnovne korake, način pridobivanja prilagodimo našim potrebam. Ko se semena dobro posušijo (čas sušenja je od enega do dva tedna) jih najlažje shranimo kar v pisemsko ovojnico/ kuverto. Nanjo napišemo kaj shranjujemo in datum, če pa bomo semena še delili,  tudi poreklo – kraj vzgoje rastline, iz katere smo pridobili semena. Če rastline vzgajamo več let v istem kraju, se te z vsakim letom prilagajajo razmeram (tip tal, klima…) in proizvajajo vedno boljša, genetsko prilagojena semena ter tudi učinkovitost rasti rastline bo vedno boljša. Če pa to seme damo nekomu, ki ima vrt v različnih razmerah kot mi, se lahko zgodi, da mu rast iz istih semen ne bo tako uspevala kot nam.

Špela Bavec

Špela B

Instagram