BALKONSKO VRTNARJENJE- SEZONA 2013- OZELENIMO URBANO SIVINO

Kako smo se znašli živeči v urbanem svetu, kjer se je dokopati do ekološko pridelane, zdrave, okusne zelenjave vedno težje? To se najbrž sprašuje vedno večja masa prebivalstva, še posebej tisti, ki smo kot otroci zrasli na podeželju. A tudi v mestu odraščajoči najbrž še v devetdesetih niso bili na hudem udaru zahodne prehrambene industrije. Spomnim se še življenja v devetdesetih, na podeželju, z vrtom ob hiši, divjanju po travnikih in gozdovih. Življenje je bilo enostavno, moderna tehnologija še ni obstajala, bilo je čudovito. A potem se začelo. Pri 14 letih odhod v Ljubljano. Najprej 4 leta življenja v dijaškem domu, nato faks in sedaj služba. Selitev iz enega najetega stanovanja v drugega. Odraščati in postati samostojen. Saj vse gre in vmes se ti odvije življenje, spoznaš prave prijatelje, se zaljubiš, a okusno, pristno zelenjavo je danes težko najti, dokler ne vložimo nekaj truda in se znebimo kupovanja sadja in zelenjave v trgovinah. Koliko »junka« smo že pojedli, ko se še nismo zavedali, da nam v trgovini prodajajo zelenjavo, ki je brez okusa in v večji meri škodljiva – vzgojena s pesticidi, genetsko spremenjena in še po večini uvožena, kar pomeni, da je tretirana s fungicidi in podobnimi pripravki, da ne splesni ali zgnije med dolgim prevozom do trgovine. Na srečo, se je nekje s prihodom krize iluzija industrijsko pridelane hrane končno sesula in resnice o kvaliteti hrane, ki jo imamo na razpolago v trgovinah, so privrele na površje. Tako smo sedaj primorani poiskati rešitve, da bomo poskrbeli zase, za svoje bližnje in kar je še najbolj pomembno- za naravo. Saj ona trpi najhujše zlorabe na račun tehnološke industrije, posledično pa nasankamo še mi.  Če smo primorani živeti v mestu brez vrta, je obisk Ljubljanske tržnice ali naročanje zabojčka pri ekoloških kmetih najboljša izbira. Poleg tega se v zadnjem času na vseh koncih sveta odvija tudi gibanje urbanega vrtnarjenja, kjer vedno več ljudi na kreativen in sočuten način ustvarja male urbane ekosisteme sredi betonskih površin.

Iz ljubezni do vrtnarjenja in vzgajanja rastlin se mi je že lani porajala ideja o svojem malem urbanem ekosistemu na mini balkonu, ki mi je trenutno na razpolago. Balkonsko vrtnarjenje se je izkazalo za enostavno, učinkovito in osrečujoče. Tako sem nadaljevala z balkonskim vrtnarjenjem in medtem ko sem lani vrtnarila v enem malem plastičnem zabojčku, sem si letos balkonsko vrtnarjenje precej  popestrila in vzgajam pisano družbo rastlin (Slika 1).


Slika 1: Levo: aprilske sadike; Desno: junijski status urbanega vrtička

Z izhodiščnimi pogoji, kot so ekološka pridelava, uporaba rabljenih materialov in nič ali čim manj stroškov, se mi je pričela cela pustolovščina pridelovanja zelenjave na malem balkonu sredi mesta. Posode sem izdelala iz plastičnih zabojev, nekatere pa sem izbrskala pri starših, stari mami in prijateljih. Ko se enkrat spustimo v lov na staro šaro, ugotovimo da se jo valja na pretek vsepovsod. Skoraj v vsakem domu leži kakšna, zaprašena na podstrešju. Naslednja so bila na vrsti tla- nabrala sem jih iz krtin na vrtu svojih staršev in po bližnjih travnikih. Pri starših sem si postregla tudi z nekaj komposta in ga primešala k tlom iz krtin, da sem jih še dodatno obogatila s hranili. Tretja kljukica je izbor rastlin in pridobitev semen. Rastline sem izbrala  glede na sončno lego balkona. Najprej sem si zadala dve različni vrsti paradižnika (Volovsko srce in Češnjev paradižnik) v kombinaciji z baziliko, brokoli, peteršilj in solato. Nekatera semena sva skupaj s sestro pridelali in shranili že sami, saj imava to srečo, da lahko sodelujeva pri vrtnarjenju na vrtu pri starših, kjer raste naravno pridelana zelenjava in naju neguje že od malih nog. Udeležila pa sem se tudi različnih izmenjav domačih sort semen, eno smo organizirali celo z našim društvom, kjer je bila udeležba odlična, paleta semen pa pestra. In ker je kar nekaj semen po izmenjavi še ostalo, si nisem mogla pomagati, da jim ne bi omogočila življenja še na mojem malem (1 kvadratni meter) balkonu in dveh okenskih policah mestnega stanovanja. Tako so mi zaradi obsesije mogoče stvari rahlo ušle izpod kontrole in sem posadila še origano, sončnice, brstični ohrovt, čili, koruzo, fižol, ognjič, kapucinke in mak. Vendar mi ni žal. Pa tudi rastline uživajo, da imajo raznoliko družbo. Sadike sem vzgojila sama in sicer na notranji strani okenskih polic. Za vzgojo sadik sem uporabila oprane in spodaj preluknjane jogurtove lončke in stare tupperware posode (Slika 2). 


Slika 2: Vzgoja sadik na notranji okenski polici. Za lsejančke uporabimo oprane jogurtove lončke in različne reciklirane posode, ki jim preluknjamo dno.

Teh se sploh valja kjerkoli, saj so bile top moda v devetdesetih, ko se še v večji meri nismo zavedali, da plastika močno obremenjuje naravo, pa tudi našemu zdravju je neprijazna. Sadike so vztrajno rasle, z nihanjem razpoloženja. Zaradi letošnje dolge zime in deževne, vlažne pomladi so bile na trenutke depresivne, vendar se niso vdale. V notranjem prostoru so preživele vse do začetka maja, dokler se ni končno vreme rahlo izboljšalo. Bile so izjemno vesele, ko sem jih presadila v posode na balkon, kjer so končno začele uživati svež zrak in sonce ter gostiti različne insekte. In tako trenutno na mojem balkonu domujejo naslednje kombinacije rastlin:

  • 2 rastlini paradižnika sorte Volovsko srce v kombinaciji z baziliko in ognjičem (Slika 3)

Slika 3:  Bazilika in paradižnik sta zelo tesna prijatelja. Drug drugemu pomagata pri rasti. Za oporo paradižniku pristavimo palice, ki jih odrežemo kakšni leski v gozdu. Škoda kupovati, v gozdu je palic kolikor hočeš.

  • 2 rastlini češnjevega paradižnika v kombinaciji s solato (Slika 4)

Slika 4: Namesto bazilike lahko v podlagi paradižnika na gosto posadimo solato. Tako izkoristimo prostor in zaščitimo izuševanje tal na račun gole podlage. Solata v toplih mesecih in s stalnim dotokom vode zraste precej hitro. Poberemo jo še mlado in si pripravimo slasten zdrav obrok solate iz balkona. Na mesto, kjer smo jo pobrali, spet dodamo nekaj tal, znova vržemo semena in postopek ponovimo. Paradižnika ne moti, mi pa bomo tako deležni nekaj okusnih solat v letu.

  • Brokoli v kombinaciji z makom (Slika 5)

Slika 5: Brokoli se je izkazal za učinkovito balkonsko rastlino. Sadiko vzgojimo sami, kasneje ko zraste, pa jo kombiniramo s kakšno rožico, da podlaga ni gola in osrečimo kakšno čebelico. Jaz sem mu za družbo posadila mak in zgleda, da sta si kar všeč.

  • Sončnica v kombinaciji z brstičnim ohrovtom in solato (Slika 6)

Slika 6: V tem loncu sem načrtovala dve nizki sončnici in plezajoče kumare. A kumare niso vzkalile, mogoče zaradi premajhne količine sonca, ki mi posije na balkon. Sem pa imela v rezervi vzgojeno sadiko brstičnega ohrovta in zdaj dela družbo eni sončnici- druga pa se je namreč posušila. Se zgodi, kaj uspe, kaj pa ne. Tudi še nekaj solate sem potresla vmes, da tla niso gola. V vsakem loncu nekaj, pa jo sproti naberemo na vsakih nekaj tednov za en krožnik.

  • Ognjič, kapucinka z makom in origano (Slika 6)

Slika: Rožice so nujne za urbane čebelice, ki nam pomagajo pri opraševanju. Origano je pa okusen dodatek  jedem.

  • Solata (Slika 7)

Slika 7: Poleg solate, ki jo kombiniramo v podlagi ostalih rastlin, enostavno pridelamo tudi nekaj večjih glav v visečih loncih na ograji, namesto rož. 

  • Peteršilj (Slika 8)

Slika 8: Peteršilj v loncih na okenskih policah je super zadeva za naše poletne juhe in dodatke k namazom.

  • Korenček (Slika 9)

Slika 9: Tudi korenček uspeva v loncu na okenski polici. Sicer sem ga jaz posejala na gosto in bo manjše velikosti, vendar v letošnjem letu sem na ekološkem sejmu prvič izvedela, da pri naravno pridelanem korenju lahko pojemo tudi liste. Sama sem jih letos prvič dodala v juho in okus je zelo zanimiv. Rahlo kiselkast, ampak na dober način.

  • Fižol s koruzo (Slika 10)

Slika 10: Fižol je res hvaležna rastlina. Tako malo potrebuje za rast, pleza kar po balkonski ograji in ozeleni pusto podobo zgradbe. Ravno odpira svoje bele cvetov. Pravi lepotec. In 2 koruzi vztrajata zraven. Koruza in fižol drug drugemu zelo koristita. Greh jih je ne posaditi skupaj.


Špela B

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Instagram