DIVJE UŽITNE RASTLINE

Juhuhu, poletje je končno tu. Življenje je v bujnem razcvetu in problemi s težavami ali težave s problemi nam težko pridejo do živega. Velikokrat se v prostem času odpravimo na kakšen sprehod po travnikih ali v gozdove, kjer nam visoka drevesa nudijo senčno zavetje. Redkokdaj ali sploh nikoli pa rastlin, ki domujejo tam, ne zaznavamo kot nekaj, kar bi lahko pojedli. Zato vam v tem prispevku predstavljamo drobec užitnih divjih rastlin, ki smo jih spoznali to nedeljo na terenu s samim mojstrom divje naravne prehrane- Dariom Cortese.  Dva člana našega društva sva se v nedeljo ob desetih pridružila Društvu zdravilnih rastlin Ognjič  Logatec.
Slednji so povabili Daria na pohod po Logaških travnikih, da bi jim konkretno predstavil užitne divje rastline, ki tam rastejo. Ko smo se zbrali, smo najprej spoznali Lipo in Lipovca, ki sta si zelo podobna, vendar nista drevesna mož in žena, ampak sta različni vrsti :D. Lipa ima večje liste in manj popkov, Lipovec pa ravno obratno- ima manjše liste in več popkov. Ključno pa je, da so mladi listki tako lipe, kot lipovca, zelo dobri za poletno divjo solato. Izmed drevesnih listov imajo najbolj blag okus, zato so še posebej dobrodošli. Lahko jih tudi zmeljemo in jih uporabimo v namazih. Užitni so tudi popki in cvetovi, slednji so še posebej odlični za čaj. Na pohodu po travnikih in skozi gozd smo spoznali še kar nekaj drugih divjih rastlin.  Na sliki 1 je Regačica, ali po domače gozdni koren. Steblo lahko nasekljamo  kot korenček in ga uporabljamo kakor želimo.

Slika 1: Regačica ali gozdni koren

Na sliki 2 so popki ene izmed bolj poznanih divjih rastlin- čemaža. »Mmm« kako so dobri. Še skoraj boljši od listov in zelo intenzivnega okusa. A pri nabiranju čemaža je treba biti previden, saj njegove liste lahko zamenjamo kar s tremi rastlinami, ki so strupene, celo smrtno nevarne: Podleskom, Čmeriko in Šmarnico. Vse imajo podobne liste, sploh ko so mlade, zato se ne odpravimo nabirati listov čemaža, če nismo botanično podkovani. Pri starejših rastlinah pa je nekoliko bolj očitno, katera je katera. Čemaž ima vedno samo en list, medtem ko ima Šmarnica dva, Čmerika pa več kot dva.

Slika 2: Popki Čemaža ali njam, kako je to okusno

Na sliki 3 je Medenika. Je sorodnica mrtve koprive in je podobna meti. Ima bele cvetove, ki jih brez zadržkov lahko pojemo, če naletimo nanje ob sprehodu skozi gozd. 

Slika 3: Medenika

Na sliki 4 je Smrdljivka ali po domače krompirjevka, saj ima okus po krompirju. Pravijo ji tudi gozdni regrat. Poseduje vse pozitivne učinkovine, kakor navadni travniški regrat.

Slika 4: Smrdljivka, po domače krompirjevka ali gozdni regrat

Na sliki 5 je Navadni oslad ali travniški aspirin. Niti v lekarno nam ni treba, če smo iznajdljivi. Oslad namreč vsebuje spojine salicilne kisline, kot aspirin, ki ga kupimo v lekarni. Odličen je proti prehladu in deluje proti glavobolu in visoki temperaturi. 

Slika 5: Navadni oslad ali travniški aspirin

To je le nekaj rastlin, ki nam jih ponuja narava na svojem pladnju po principu postrezi si sam. Gospod Dario nam je prinesel za poslastico še Slanuše (Slika 6), ki rastejo ob obali in so kot že ime pove, slanega okusa. Zelo dobri.

Slika 6: Slanuši

Na koncu smo nabrali divje užitne rastline, ki smo jih spoznali in imeli skupno pojedino (Slika 7). Ni kaj drugega reči, kakor da je naravna vedno polna presenečenj, če ji le prisluhnemo. Vedno znova nas kaj nauči. V kolikor vas zanima kaj več, priporočam prebiranje knjig Daria Cortese, ogled spletne strani divji vrt, ali pa tale krajši prispevek z naslovom divja solata

Slika 7: Zaključna pojedina divjih rastlin
Naj vam še namignem, da sta v polnem razcvetu materina dušica in bezeg, zato le brž v naravo natrgat za čaj, da boste pozimi založeni proti prehladom in oslabljenemu imunskemu sistemu. Bezgovi cvetovi so odlični tudi, če jih potopimo v maso za palačinke in jih ocvremo ali pa na kruhu s skuto v podlagi.

Dober tek!

Špela Bavec

Špela B

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Instagram