POTOPISNI DNEVNIK (INDIJA, NAVDANYA): AGROEKOLOGIJA- ORGANSKO KMETIJSTVO OD A DO Ž


Po dolgem času sedim za mizo in se pripravljam na pisanje novih vrstic, da izpiham pajčevine, ki so se ta čas nabirale na našem spletnem dnevniku. Iščem besede in način izražanja, ki bi čim bolj jasno in učinkovito  zaobjel informacije in praktične izkušnje, ki sem jih osvojila med bivanjem na centru za ohranjanje biodiverzitete in semen Bija Vidyapeeth v Indiji. Omenjeni center je ustanovila okoljska aktivistka dr. Vandana Shiva (Slika 1), ki me navdihuje že od od leta 2010, ko sem jo prvič videla v dokumentarnem filmu z naslovom DIRT. Vandana Shiva je začetnica gibanja svobode semen, borka za človekove pravice na področju prehrambene varnosti, zagovornica biodiverzitete in organskega kmetijstva ter ne nazadnje strastna ljubiteljica  in zagovornica življenja samega, v kakršnikoli obliki se že ta nahaja.  Doktorirala je iz nuklearne fizike, vendar se ni odločila za kariero v znanosti, ampak je raje stopila na pot okoljskega aktivizma. Ključni trenutek, ki jo je usmeril na pot gibanja svobode semen se je  zgodil leta 1984, ko se  je  v Indiji zgodila ena najhujših industrijskih nesreč na svetu (Bhopal disaster). V državi Madya Pradesh je decembra tega leta iz tovarne pesticidov (Union Carbide) prišlo do izpustov plina, zaradi česar je v trenutku umrlo 5000 ljudi, v večini preživelih pa pustilo nepovratne poškodbe različnih telesnih organov. Še danes, po skoraj 30. letih, se tam zaradi nesaniranega, zastrupljenega okolja še vedno rojevajo nezdravi otroci, rak in telesne hibe pa so vsakdanjik skoraj vsakega posameznika. Po tej nesreči se je Vandana  začela spraševati kaj tako hudi strupi počnejo na področju kmetijstva. Hkrati se je njena sestra dr. Mira Shiva (Slika 1) ravno v tem času šolala za zdravnico v bližnji bolnišnici in je v praksi imela  veliko opravka z žrtvami nesreče. 

Slika 1: V objemu Vandane Shive (levo) in Mire Shive, Vandanine sestre (desno)
 Že po nekaj letih raziskovanja je Vandana dognala resnico zelene revolucije, ki je bila le preusmeritev povojne kemične industrije (bojnih živčnih strupov in dušika) v kmetijstvo. Insekticidno delovanje so namreč odkrili že pred vojno, saj so živčne strupe predhodno testirali na insektih. Ko so po vojni pričeli z uvedbo pesticidov in kemičnih gnojil v kmetijstvu, so ugotovili da naravne vrste rastlin kemikalij ne prenašajo dobro. Posledično se je industrija preusmerila še v manipulacijo semena, iz katerega bi zrasle rastline, ki bi kemikalije boljše prenašale. Tako so si podjetja odprla dva trga, trg za kemikalije in trg za semena in pričela se je utopija zelene revolucije, ki je sprva najmočneje zaznamovala in posilila kmetijstvo Indije, zato tudi iz tam izhaja gibanje za svobodo semen.  V iskanju rešitev je Vandana leta 1987 vzpostavila organizacijo Navdanya (Slika 2), s katero bi okrepila alternativni način pridelovanja hrane brez uporabe kemikalij – organsko kmetijstvo – zato da bi ljudje imeli dostop do nestrupene hrane. Na severu Indije (Dehradun, Doon Valley) si je izbrala opustošeno ozemlje, ki je bilo že popolnoma izčrpano zaradi pretirane uporabe kemikalij. Želela je raziskati v praksi, ali je možno uničeno površino ozdraviti in pustiti naravi , da se vrne v prostor, ki v resnici pripada njej in ponovno nudi ljudem zdravo hrano in okolje. S prijatelji in podporniki je pričela ozemlje obdelovati z različnimi tehnikami organskega kmetijstva (kompostiranjem, kultiviranjem…). Že po treh letih se je tlem povrnila plodna struktura, ki so omogočala rast vedno večji biodiverziteti rastlin. 


Slika 2: Tabla pred vstopom na organsko kmetijo (levo); Polja riža na organski kmetiji Bija Vidyapeeth (desno)

Od vrat do vrat, iz vasi do vasi in kasneje od mesta do mesta so zbirali domača prilagojena lokalna semena in jih posadili na ozemlju ter začeli sami pridelovati semena ter hrano. Sprva zase, kasneje tudi za izmenjavo (semena) ter prodajo (hrana). Zaradi vedno večje biodiverzitete rastlin in kultiviranja tal na naravni način so se postopoma začele naseljevati različne živalske vrste- od mikroskopsko majhnih mikroorganizmov do deževnikov,  široke palete insektov,  ptic , itd. S prizadevnostjo posameznikov in ljubeznijo do narave ter spoštovanjem življenja vsakega bitja, je nekoč zastrupljeno ozemlje danes prava tropska oaza. Na ozemlju so zgradili tudi semensko banko (Slika 3), kjer ohranjajo in izmenjujejo pridelana semena. Člani organizacije sodelujejo predvsem s kmeti iz različnih državav znotraj Indije in na ta način preusmerjajo kmetijstvo v pridelavo hrane na lokalni ravni in brez uporabe kemikalij. Sodelujejo tudi z Butanom, kjer je sama vlada ukazala, da mora kmetijstvo v Butanu v 10 letih postati 100% organsko. Izven zahoda obstajajo drugačne realnosti , kjer je precej očitno, da je del našega tehniziranega zahodnjaškega sveta ena velika iluzija, ki hoče države vzhoda prikazati kakor nebogljene reveže, nas pa imeti pod nadzorom od rojstva do smrti in nam sedaj še legalno ukazovati kaj, kdaj, kje in kako bomo sadili in še huje, jedli. Ker me je izjemno zanimalo življensko delo Vandane Shive in njeno gibanje za svobodo semen, sem se končno zorganizirala, za nekaj časa  iz rok spustila svoje življenje  in se odpravila v Indijo. Na centru Bija Vidyapeeth sem se udeležila tečaja Agroekologije- Organskega kmetijstva od A do Ž, ki je trajal cel mesec september. Poleg mene se je tečaja udeležilo še približno 40 ljudi (poleg organizatorjev, prostovoljcev in zaposlenih) iz različnih držav (Indije, Evrope, Amerike, Japonske, Vietnama, Kolumbije, Avstralije…) (Slika 4). Vsi so name pustili močan vtis in od vseh sem se nekaj naučila. 


Slika 3: Sortiranje semen z Bijo Devi (levo) in del Semenske banke (desno)

Očitno je, da je proces globalizacije prodrl že na vsak še tako oddaljeni del planeta in da se vsi soočamo z enakimi problemi in strahovi, kar se tiče prehrambene varnosti in uničevanja narave. Brez izjeme. Tečaj je bil razdeljen v štiri sklope (4 tedne), ki so bili sestavljeni iz številnih predavanj različnih strokovnjakov ter praktičnih delavnic. V veliko čast mi je bilo v živo poslušati predavanja dr. Vandane Shive, ki je bila z nami prve in zadnje 3 dni. Vmes je skočila v Evropo, kjer se je ravno pričela nova diskusija glede sprejetja nove uredbe o semenih. Kdor se spominja,  je 6. maja Evropa komisija izdala predlog za nov zakon o semenih, ki ga je pravzaprav poimenovala  Nova uredba o rastlinskem razmnoževalnem materialu, tako da večina ljudi niti ne ve da se gre o semenih. Nova uredba o semenih sploh ni bila izdana in predlagana ne iz strani ministrstva za kmetijstvo niti ne iz strani ministrstva za okolje ampak iz t.i. Generalnega  Direktorata za Zdravje in Potrošnika (DG SANCO (Directorate General for Health and Consumers). Kako ima ta oddelek sploh pravico izdajati zakon o semenih? Z velikimi korporacijami kot so Monsanto, Du Pont, Syngenta, Bayer in Dow Chemicals) gredo z roko v roki, saj jim trenutna zakonodaja onemogoča prodor genetsko spremenjenih organizmov v Evropo. Omenjeni direktorat se na vse pretege trudi, da bi nas zmedel in  prepričal, da semena, ki jih pridelujejo posamezniki na svojih vrtovih  in "neidustrijski" kmetje, niso varna.



Slika 4: Udeleženci delavnice Agroekologije (levo); predavanje dr. Vandane Shive (desno)

Želijo nas prepričati, da če bodo semena pod nadzorom raznih državnih inštitucij, bo zvišana prehrambena varnost. Politika ustrahovanja je dosegla raven, ki naj bi me prepričala, da bom ogrozila svoje zdravje, če bom posadila seme paradižnika, ki ga je vzgojil moj sosed. Hkrati želijo da se borim, da bodo GSOji regulirani, namesto da se borim, da jih 100% bojkotiramo in umaknemo tako iz prodaje, kakor iz kmetijskih površin. Od vsakega malega kmeta, če ne vsakega posameznika zahtevajo, da bomo prišli v Bruselj prosit, če lahko posadimo krompir, ki smo si ga pridelali sami na svojem vrtu. Male kmetije želijo reorganizirati v Nišne trge, ki so popolnoma nerealni in neizvedljivi.  Glavni namen novega evropskega zakona o semenih je ubiti alternativo, ki predstavlja pridelovanje semen ter hrane na lokalni ravni z uporabo naravnih metod pridelovanja, ki ne vključujejo kemičnih sredstev. Dovolj je tega. Če bo sprejet nov zakon o semenih, ne bomo imeli več pravice odločati sami, kaj bomo jedli in kaj bomo sadili. Vsak posameznik, ki verjame v alternativo se mora samoorganizirati in ugotoviti na kakšen način se lahko aktivira in pripomore k bojkotu novega zakona o semenih in razvoju alternativnih metod pridelovanja hrane brez uporabe kemikalij, ki nam bo omogočila zdrav način življenja. Ni važno kje, kdo, kaj, zakaj in kako. Spremembe so nujne na vseh ravneh. Da bodo državne institucije in Evropske institucije poskrbele za mojo prehrambeno varnost in ohranjanje narave ne verjamem več. Bolj verjamem v posameznike in male organizacije, ki se bodo združile skupaj in uprle nepravičnim zakonom in začele same graditi boljšo prihodnost. Par dni nazaj sem izvedela, da velike korporacije nameravajo tožiti Evropo, ker je umaknila uporabo pesticidov neonikotinoidov v kmetijstvu zarad izginotja čebel. Kakšne so to državne institucije, ki dopustijo, da imajo korporacije pravico oporekati njihovi zakonodaji? Hkrati sem dobila namig, da velike korporacije trenutno z uvedbo genetsko spremenjenih semen v naši bližini najbolj močno pritiskajo na Srbijo, ker ima zelo šibko ekonomijo in državno ureditev zaradi nedavne vojne. Kako jim bomo pomagali? S tem zaključujem in obljubim še veliko prispevkov, ki bodo zaobjeli različne vsebine, ki smo jih obdelali v sklopu delavnice in tudi kakšne slike v naši galeriji. 

ŠB, DRUŠTVO NATURA KULTURA

Uradni povzetek tečaja Agroekologija in Organsko kmetijstvo od A do Ž na povezavi: http://www.navdanya.org/news/377--a-z-of-organic-farming-and-agroecology-2013.

P.S. Letos sem kot riba na suhem in zaradi poznega povratka iz Indije nimam veliko časa za letošnjo aktivno gibanje za svobodo semen, a sem Vandani in zaposlenim obljubila, da bom pomagala promovirati in spodbujati druge, da naj se samoorganizirajo in kaj storijo za svobodo semen in za boj proti nepravičnim zakonom. Tudi sama se bom poskusila še kaj aktivirati, poleg pisanja prispevkov in obdelovanja svojega balkonskega in družinskega vrta ;D Video:




Špela B

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Instagram