POTOPISNI DNEVNIK (INDIJA, NAVDANYA): ŽIVA TLA



En teden bivanja na centru za ohranjanje biodiverzitete in semen je bil posvečen izobraževanju na temo Živa tla (Living soil). Udeleženci smo svojo pozornost namenili spoznavanju različnih organizmov, ki bivajo v t.i. talni prehranjevalni verigi (Soil food web) in razumevanju vloge le-teh v kmetijstvu. Ugotovili smo, da v primeru odsotnosti teh organizmov, na naših vrtnih in kmetijskih pridelovalnih površinah zelo težko gojimo zdrave rastline, ki imajo plodove obogatene s hranili. Z organizmi talne prehranjevalne verige sta nas pobližje spoznala Chris Kennedy in Marilyn McHugh (Slika 1), ki sta med drugim ustanovitelja projekta Hummingbird project. Oba, drugače mož in žena, sta strokovnjaka na tem področju. Z Vandano Shivo in njenim centrom ju je povezala dr. Elaine Ingham, ki je trenutno najboljša raziskovalka talne prehranjevalne verige in njene vloge v kmetijstvu. Skupaj s študenti je že veliko raziskovala in tudi dokazala, kako uporaba kemikalij v kmetijstvu (umetna gnojila in pesticidi) močno uničujejo živali in rastline v tleh (talne ekosisteme):

Dr. Elaine Ingham - Soil Food Web from Permaculture Cooperative on Vimeo.

Posledično je zelenjava, ki je pridelana s kemikalijami, osiromašena s hranili, namesto hranil pa vključuje vedno več strupov. Zato smo tudi običajno po industrijsko pridelani zelenjavi vedno bolj lačni. A da bi za začetek čim lažje razumeli vlogo organizmov talne prehranjevalne verige, se moramo najprej ozreti v lastno telo. V primeru da zbolimo, ker nas napadejo slabe bakterije, nam zdravnik predpiše antibiotike, ki pa žal skupaj s slabimi bakterijami odplaknejo tudi koristne bakterije in ostale mikrobe, ki vzdržujejo naš prebavni in imunski sistem. Vsak najbrž že pozna pravilo, da se mora po antibiotikih v telo vnašati še minerale in mikrobe (rehidracijske soli + probiotike), da se v telesu vzpostavi normalno ravnotežje. Sedaj pa si  predstavljate, da bi vam zdravnik predpisal, da morate redno, 5x na leto, pojesti škatlo antibiotikov, ker je to edina rešitev, da boste preživeli? Po podobnem receptu danes v industrijskem kmetijstvu kmetom predpisujejo, da morajo pridelke škropiti 5x na leto, ker je to edina rešitev, da bo pridelek zagotovljen in ne bo lakote na svetu. In podobno kot antibiotiki pobijejo koristne mikrobe v našem telesu, škropiva  pobijejo mikrobe v tleh. Nauk zgodbe, ki bi se ga moral držati vsak posameznik, se glasi: » Če želite ohraniti zdravo telo, poskrbite da je okolje v katerem živite zdravo«. Na žalost se tisti, ki uporabljajo kemikalije (pesticide in umetna gnojila) na svojih vrtnih ali kmetijskih tleh, še vedno ne zavedajo, v kolikšni meri škodujejo organizmom talne prehranjevalne verige. Poleg škodljivcev hkrati pobijajo tudi koristne organizme, ki so že iz pradavnine odgovorni za vzdrževanje zdravja rastlin, saj jim je to vlogo dodelila narava sama. 


Slika 1: Chris and Marilyn, ustanovitelja projekta Hummingbird (levo); Desno: Deževnikov skupek, ki spada med najboljšo hrano vrtnih rastlin (desno)
Naj na kratko povzamem le delček čudovitega sveta talne prehranjevalne verige- svet mikrobov, tistim pa ki jih tematika zanima, močno priporočam knjigo z naslovom Teaming with microbes, ki je dostopna tudi v mestni knjižnici Ljubljana.  V celotni prehranjevalni verigi tal sodeluje precej pestra paleta živih organizmov. Organizmi se po velikosti  precej razlikujejo: od manjših enostavnejših mikrobov (bakterije, alge, glive, protozoji), preko kompleksnejših nematodov in mikro-artropodov, do organizmov, ki so vidni s prostim očesom (deževniki, insekti, manjši vretenčarji in rastline). Njihova dejavnost, kot so prehranjevanje, rast in gibanje, tlom kot ekosistemu prispeva čisto vodo, čisti zrak, zdrave rastline in uravnotežen vodni tok. Mikrobi skupaj z deževniki razkrajajo organske snovi (gnoj, rastlinske ostanke, itd…) in celo nekatere strupene kemikalije ter s tem preprečujejo, da bi te prehajale naprej v vodo kot onesnaževala. Pri razkrajanju pretvarjajo kompleksne oblike mineralov v enostavne, ki jih v obliki raztopljenih hranil prevzemajo rastline preko koreninskega sistema. Zadržujejo dušik in ostala hranila (npr. Ca, Mg, Zn..), da se ne sperejo v podtalnico ob obilnih padavinah. Mikrobi skupaj z ostalimi talnimi organizmi pospešujejo združevanje talnih delcev  v skupke (Slika 1, desno). Rahljajo tla in s tem oblikujejo poroznost tal, da se skozi njih nemoteno izmenjujejo plini, pretaka voda in oblikujejo razvejani globoki rastlinski koreninski sistemi. In nenazadnje, kar je zelo pomembno, predstavljajo naravno obrambo pred škodljivimi vrstami, ki na vrtovih in kmetijskih površinah uničujejo pridelke (Slika 2). 

 
Slika 2: Primer mikrobne obrambe (levo)- gljiva, ki je ujela nematoda škodljive vrste (nematod se prehranjuje s koreninami rastlin)  Vir slike: http://organicsoilsolutions.com/education-center/the-soil-food-web/; Če v tleh ni koristnih mikrobov, ne bo obrambe- primer na desni sliki- škodljivi nematod, ki vrta v korenino paradižnika:Vir slike:  http://www.sciencedaily.com/releases/2004/06/040625083922.htm

V tleh se nevidno našim očem odvijajo zelo tesne povezave med rastlino in mikrobi in ravno to sodelovanje omogoča rastlini, da proizvede zdrav plod visoko hranljive kakovosti, ki konča na naših krožnikih, a samo pri tistih, ki uporabljajo naravne metode pridelovanja hrane brez uporabe kemikalij. Koristni organizmi se v tleh nahajajo zelo različno, glede na prostor in pogoje, ki so ustrezni za njihovo rast. Pojavljajo se vsepovsod, kjer se nahaja organska snov. Delovanje mikrobov pa je največje v območju okoli koreninskega sistema rastline- rizosferi, ki v povprečju ne znaša več kot 2 mm. V rizosferi mikrobi tesno sodelujejo s korenino rastline. V simbiotskem razmerju drug drugemu omogočajo preživetje. Rastline preko korenine hranijo mikrobe s proteini, ogljikovimi hidrati, in sladkorji. V zameno mikrobi hranila, ki so v tleh prisotni v nedostopnih oblikah, pretvarjajo v dostopna in jih izločijo rastlini, ki jih nato prevzame in raste ter jih hkrati koncentrira v plodovih, ki postanejo hrana bodisi živalim, bodisi ljudem. In tako v resnici hranila pripotujejo v našo telo; za seboj imajo zelo pestro zgodbo, v katero je vključenih ogromno živih bitij in naravnih procesov. Torej dobro je vedeti, da če samo enkrat uporabimo kemikalije, uničimo mikrobe v tleh, zato porušimo naravno simbiozo in smo primorani rastlino hraniti sami. A naše vedenje, kdaj je rastlina lačna je precej vprašljivo v primerjavi z mikrobi. Če pa jih imamo v vrtnih tleh v izobilju, rastlina njim pošlje signal, da potrebuje hrano in mikrobi nemudoma stopijo v akcijo. Nam je zgolj prepuščeno, da skrbimo za mikrobe, tako da vzpostavljamo biološko ravnotežje v tleh. Mikrobi pa nam bodo v povračilo vzpostavili najbolj ugodne razmere za rast vrtnih rastlin. Dokazano ustvarijo v tleh ugodno strukturo, kjer se korenine lahko razvijejo v učinkoviti meri, čim dlje v globino, kar pomeni tudi manj zalivanja. Mati narava je vse vrtne pripomočke organizirala skozi proces evolucije in nam jih pripravila za uporabo, medtem ko so proizvajalci kemikalij v zadnjih 100 letih začeli brenkati na strune, da poznajo boljše rešitve. Kako pa pravzaprav skrbimo za mikrobe na pridelovalnih tleh? S kompostiranjem. Naravni komposti so raj za naše mikrobe, hkrati pa rehidracijske soli in probiotiki za naše talne površine. In ne nazadnje so pogoj za uspešno rast pridelkov. O kompostih in njihovih receptih pa nekoliko več v kakšnem izmed naslednjih prispevkov, saj smo jih na tečaju izdelali kar nekaj (Slika 3).  

 
Slika 3: Raj za mikrobe- Aerobični kompost (levo); Anaerobični kompost (desno)

Špela Bavec
P.S. V galeriji je že nekaj slikovnih utrinkov: UTRINKI IZ INDIJE


Špela B

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Instagram