PREGLED NEODVISNIH ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH ŠTUDIJ NA TEMO VARNOSTI GSO-jev V PREHRANI


AFERE SERALINI, PUTSZAI & ERMAKOVA

Séralini in sodelavci (2012, 2014) so izvedli prvo, do sedaj znano, raziskavo o kroničnih učinkih netretirane genetsko spremenjene (GS) koruze NK603, herbicida Roundup ter GS koruze NK603, ki je bila tretirana s herbicidom Roundup. Roundup ready koruza NK603, je bila genetsko spremenjena zato, da bi bila odporna na gliofosfat, aktivno sestavino herbicida Roundup. Tako GS koruza NK603, kot Roundup sta izdelka podjetja Monsanto. Skupno 100 moških in 100 ženskih osebkov podgan, ki so jih razdelili v 10 skupin po 10 podgan, so 2. leti izpostavljali različno sestavljeni krmi, in sicer: Tri skupine obeh spolov so hranili s suho podganjo krmo, dozirano z 11%, 22% in 33% GS koruze NK603, ki je bila tretirana z Roundup ready herbicidom, tri skupine obeh spolov so hranili s krmo, dozirano z 11%, 22% in 33% netretirane GS koruze NK603 ter tri skupine obeh spolov pa so hranili s standardno dieto (33% koruze DKC2675) pri čemer je voda, ki so jo podgane pile, vsebovala različne vsebnosti gliofosfata, in sicer: (1) vodo z vsebnostjo 0.1 ppb ali 50 ng/L gliofosfata, ki je povzeta koncentracija nekaterih že onesnaženih vod iz vodovodnih sistemov (2) 400 mg/kg gliofosfata, ki na splošno velja za najvišjo mejno dovoljeno vrednost v krmi živali v ZDA ter (3) 2,25 g/L gliofosfata, ki predstavlja polovico minimalne delovne razredčitve v mešanici za uporabo v kmetijstvu. Preostali skupini obeh spolov, t.i. kontrolni skupini, pa sta bili hranjeni s standardno dieto (33% koruze DKC2675) in neonesnaženo vodo (brez zaznavnih vsebnosti gliofosfata). Za standardno dieto so uporabili (že v oklepajih omenjeno) najbližjo izogeno genetsko nespremenjeno koruzo DKC2675. Obe koruzi, ki sta bili uporabljeni v raziskavi, sta bili vzgojeni pod podobnimi normalnimi pogoji (v istem prosotoru) na dovolj zadostni razdalji, da ni prišlo do navzkrižne kontaminacije. Učinke na podganah so spremljali redno, 2x na teden, pri čemer so vzorčili kri, urin ter pregledovali notranje organe. Živali so predčasno usmrtili le v nujnem primeru, glede na etična pravila poskusov na živalih, kot so 25% izguba telesne mase, razrast tumorjev preko 25% telesne mase, hemoragična krvavitev in izčrpanost, drugače pa po koncu raziskav (2 leti) z evtanazijo. V vseh primerih so detaljno opazovali in opravili anatomsko patologijo sledečih organov: možgani, kolon, srce, ledvice, jetra, pljuča, jajčniki, vranica, moda, nadledvične žleze, obmodek, prostata, priželjc, maternica, aorto, sečni mehur, kosti, dvanajstnik, požiralnik, oči, ileum, jejunum, bezgavke, limforetikularni sistem, mlečne žleze, trebušna slinavka, obščitnica, hipofiza, slinavka, koža, kabel, želodec, ščitnica, in sapnik. 


Rezultati so pokazali, da so ženski osebki podgan vseh 9 skupin v primerjavi s kontrolno skupino utrpele višjo umrljivost zaradi bolj pogostih in bolj zgodnjih pojavov tumorjev, pri čemer je največ tumorjev razvila tista skupina, ki je bila izpostavljena zgolj samo vodi z vsebnostjo gliofosfata (ne glede na koncentracijo) in genetsko nespremenjeni koruzi DKC2765. Po dveh letih je med 50-80% ženskih osebkov razvilo s prostim očesom vidne tumorje (93% izmed teh tumorjev se je razvilo v mlečnih žlezah dojk), v primerjavi s 30% v kontrolni skupini. Moški osebki pa so glede na primerjavo s kontrolno skupino utrpeli hude poškodbe jeter in ledvic . Na primer, ugotovili so med 2,5-5,5 krat bolj pogoste nepravilnosti na jetrih, kot so kongestija jeter in nekrotična žarišča. Poleg tega je bila povišana tudi aktivnost g-glutamil transpeptidaze (gama GT), ki velja za diagnostični marker pri ugotavljanju poškodb jeter. 



Slika: Razvoj tumorjev v testnih podganah, ki so bile zaradi raziskav o varnosti komercialne Roundup ready GS Koruze, 2 leti hranjene z  (J) omenjeno GS koruzo, (K) omenjeno GS koruzo, ki je bila škropljena s herbicidom Roundup ter (L); s herbicidom Roundup. Vse omenjene izdelke proizvaja ameriška agrokemijska in biotehnološka korporacija MONSANTO. Vir: Séralini in sodelavci (2014)

Zgoraj omenjena študija je bila prvič objavljena leta 2012 v reviji Food and Chemical Toxicology (prevod: Hrana in Kemična Strupenost), a nemudoma po objavi se je v medijih vsul plaz kritik, ki so izhajale večinoma iz strani raziskovalcev, podprtih iz industrijske veje biotehnologije. Pojavljale so se obtožbe, kot so premajhno število vzorčnih podgan ali izbor nereprezentativnih vrst osebkov podgan, ki naj bi bile »že naravno nagnjene k razvoju tumorjev«, kar je privedlo do izvzema raziskave iz revije. Strategija umika pa je delovala zgolj do trenutka, ko so Seralini in sodelavci (2012, 2014) pokazali, da je bila njihova študija enaka, oz. nadgradnja predhodne študije Hammonda in sodelavcev (2004) o subkroničnih učinkih GS koruze NK603, ki je bila objavljena pod okriljem Monsanta 8 let prej v isti reviji (Food and Chemical Toxicology). Bistvena razlika med obema raziskavama je bila, da so bile podgane v raziskavah Seralini in sodelavcev (2012, 2014) poskusom izpostavljene 2 leti, medtem ko so bile v raziskavah Hammond in sodelavcev (2004) zgolj 90 dni, kar pomeni da so  rezultati Seralini in sodelavcev (2012, 2014) pokazali kronične učinke na zdravje (zmožnost snovi ali mešanica snovi, ki povzroča škodljive učinke v daljšem časovnem obdobju, običajno po večkratni ali neprekinjeni izpostavljenosti), medtem ko so rezultati Hammond in sodelavcev (2004) pokazali subkronične učinke na zdravje (povročanje učinkov za več kot eno leto, vendar manj kot življenjsko dobo izpostavljenemu organizmu). Kljub temu, da so že Hammond in sodelavci (2004) nakazali na pojavnost škodljivih učinkov na zdravje, so predstavniki EFSA (Europan Food Safety Agency; prevod: Evropska Agencija za Varno Hrano) podali izjavo, da ti učinki niso biološko značilni in še istega leta je Evropska Unija odobrila uporabo GS koruze NK603 v krmi živali (Fagan in sod., 2014).

Kar nekaj časa je trajalo da so somišljeniki raziskovalne skupine Séralini in sodelavcev (2012, 2014) vstopili v njihov bran. Tako je bila študija po številnih novih recenzijah ponovno objavljena v reviji Environmental Sciences Europe (Séralini in sod., 2014). Po tem je še urednik revije Food and Chemical Toxicology, Dr. Wallace Hayes, priznal, da raziskovalna skupina Séralini in sodelavcev (2012, 2014) ni kršila nobenega izmed pogojev, ki bi upravičila umik razsikave iz revije, in sicer: (1) jasni dokazi da so ugotovitve raziskave nezanesljive zaradi nepravilne metodologije ali ponarejanja podatkov, (2) plagiatorstvo ali (3) neetičnost. In s tem raziskava ni izginila neopaženo in je ena izmed redkih, ki znanstveno dokazuje dolgoročne oz. kronične učinke GSO-jev v prehrani. 

Pri tem moram omeniti še dr, Árpád Putszai-a, ki je izvedel razsikave GSO krompirja in z njimi prepričal politične predstavnike Evropske Unije, da GSO-ji v prehrani predstavljajo tveganje za zdravje. Ewen in Putszai (1999) poročata, da je dr. Árpád Putszai izvajal poskuse na podganah, pri čemer jih je hranil z GS krompirjem (GNA GS krompir). V krompir so vstavili lectin iz zvončka (Galanthus Nivalis agglutinin (GNA ), ki naj bi bil domenvno strupen za insekte, sesalce pa ne. Primerjali so učinke krme na različne skupine podgan, s po 6 osebki, in sicer: (1) krme, ki je vsebovala GNA GS krompir, (2) krme, ki je vsebovala nespremenjen starševski krompir (Desiree) ter (3) krme, ki je vsebovala (nespremenjen starševski krompir Desiree v kombinaciji z GNA), da bi ugotovili ali ima mogoče že sam proces genetskega spreminjanja (GNA GS krompir) negativne učinke na prebavila. Rezultati so pokazali negativne učinke GNA GS krompirja v prebavnem sistemu, in sicer v obliki prekomerne rasti črevesne sluznice, ki so podobne predrakavim spremembam ter strupene učinke v drugih organih. Nakazali so, de že sam proces genetskega spreminjanja lahko sproži negativne učinke na zdravje. 

Smith (2005) omenja še dr. Irino Ermakovo, ki je ženske osebke podgan hranila z moko iz GS Roundup ready soje podjetja Monsanto, medtem ko je bila kontrolna skupina hranjena z genetsko nespremenjeno sojo ali pa sojo v krmi sploh ni vsebovala. S krmo je pričela 2 tedna pred oploditvijo podgan in nadaljevala skozi celotno brejost in materinstvo. Prvi učinki so bili razvidni že takoj po rojstvu in sicer so bili nekateri mladički podgan, hranjenih z GS sojo, precej manjši od kontrolne skupine. Poleg manjše rasti, pa se je po treh tednih pojavila močno povišana umrljivost mladičev. Kar 55% mladičev (25 od vključno 45) podgan, ki so bile hranjene z GS sojo, je poginilo, v primerjavi z 6% (3 od vključno 33 mladičev) v kontrolni skupini. Po tem poskusu je celo shranila organe podganjih mater in mladičev, zasnovala nadaljne metode in cilje raziskave, a financiranja za nadaljevanje nikoli ni prejela. Tako je na voljo samo preliminarna raziskava, ki ni bila dokončana in recenzirana, zato jo seveda industrijski lobij ter nekateri znanstveniki ne priznavajo. Fagan in sodelavci (2014) omenjajo še ruskega biologa Alexey-a V. Surov-a s sodelavci, ki so izvedli multigeneracijske poskuse hranjenja hrčkov z GS in ne-GS sojo in ugotovili, da so že v tretji generaciji potomci utrpeli visoko umrljivost, večina odraslih potomcev pa je izgubila sposobnost za razmnoževanje. 

Z idejo do nekakšne racionalne presoje in demokratične odločitve, priporočam za začetek poleg industrijsko podprtega pregleda raziskav Nicolia in sodelavcev (2013) še neodvisni pregled raziskav Fagan in sodelavcev (2014, druga izdaja) z naslovom GMO Myths and Truths (Prevod: Miti in Resnice o GSO). Slednja je močno vplivala na spremembe v sistemskem odločanju različnih strokovnjakov ter aktivistov glede GSO-jev v  prehrani, pri čemer so v državi Vermont celo prvič v zgodovini ZDA sprejeli zakon o označevanju GSO-jev v prehrani.


Med drugim, se na splošno pogosto uporablja še zavajujoča izjava, da je genetski inženiring rastlin enako kot naravno/ konvencionalno žlahtninjenje. Genetski inženiring je tehnično in konceptualno različen od naravnega/ konvencionalnega žahtninjenja in poseduje posebna tveganja, ki so opredeljena tako v državni kot mednarodni zakonodaji o biološki varnosti (Cartagena Protocol on Biosafety to the Convention on Biological Diversity, 2000; Evropski parlament in svet, 2001; Codex Alimentarius, 2003, 2009). Slednji dokumenti definirajo GSO kot organizme, katerih genetski material je bil spremenjen na način, ki se ne pojavlja naravno preko križanja ali naravne rekombinacije in na podlagi te trditve zahteva oceno tveganja za vsak GSO pred uporabo v prehrani ali okolju. Še več, medtem ko industrijski predstavniki biotehnologije na vprašanja ali so GSO enaki ne-GSO pozitivno pritrjujejo in zagovarjajo, da so kot taki povsem varni pri uporabi v prehrani, ko pa se gre za intelektualno lastnino in patentne pravice, pa trdijo da so GSO popolnoma različni od starševske ne-GSO rastline. In še tehnično gledano, se naravno križanje množično uporablja le med tesno povezanimi oz. sorodnimi organizmi, na primer pšenica-pšenica, malina-robida, medtem ko bi koruzo z ribo ali prašičem naravno res težko pokrižali. Torej se z genetskim inženiringom ognejo tudi naravnim oviram med vrstami in kraljestvi rastlin in živali, ki so se razvijali skozi tisočletja, pri tem pa ne opravijo relevantnih ocen tveganja na zdravje, preden GSO komercalizirajo za prehrano.  

Zadostnih informacij o dolgoročnih, kroničnih in multigeneracijskih učinkih na zdravje praktično ni, ravno tako tudi ni tehtnih dokazov da gojenje GS rastlin ne povzroča negativnih posledic na okolje, ravno obratno. Številni pojavi dokazujejo negativne učinke, kot so (1) širjenje transgenih rastlin na polja posejana z ne-GS rastlinami preko naravnih procesov, kot je opraševanje s čebelami in vetrom (cvetni prah), (2) povečana raba zdravju in okolju škodljivih fitofarmacevtskih sredstev, (3) itd. 


REFERENCE

Cartagena Protocol on Biosafety to the Convention on Biological Diversity, 2000. Secretariat of the Convention on Biological Diversity. Montreal; 2000. Povezava 

Codex Alimentarius, 2009. Foods derived from modern biotechnology (2nd ed.). Rome, Italy: World Health Organization together with Food and Agriculture Organization of the United Nations, 76 str. Povezava 

Codex Alimentarius, 2003. Guideline for the conduct of food safety assessment of foods derived from recombinant-DNA plants: CAC/GL 46-2003. Povezava 

Evropski parlament in svet, 2001. DIREKTIVA 2001/18/ES EVROPSKE GA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS. Official Journal of European Communities. 2001:1–38. Povezava 

Ewen DWB, Putszai A, 1999. Effects of diets containing genetically modified potateoes expressing Galanthus nivalis lectin on rat small intestine.The Lancet, 354, 1353-1354. Povezava 

Fagan J, Antoniou M, Robinson C. GMO Myths and Truths- An evidence-based examination of theclaims made for the safety and efficacy of geneticall modified crops and foods. Earth open source, Great Britain, 330 p. Povezava 

Hammond B, Dudek R, Lemen J, Nemeth M., 2004. Results of a 13 week safety assurance study with rats fed grain from glyphosate tolerant corn. Food and Chemical Toxicology 42(6), 1003-1014. Povezava 

Nicolia A, Manzo A, Veronesi F, Rosellini D., 2014. An overview of the last 10 years of genetically engineered crop safety research. Critical Reviews in Biotechnology, 34(1), 77-88. Povezava 

Seralini GE, et al., 2012. Long term toxicity of a Roundup herbicide and a Roundup-tolerant genetically modified maize. Food and Chemical Toxicology, 50(11), 4221-4231. Povezava 

Séralini, GE, Clair E, Mesnage R, Gress S, Defarge N, Malatesta M, Hennequin D, Spiroux de Vendômois J. Republished study: long-term toxicity of a Roundup herbicide and Roundup-tolerant genetically modified maize. Environemntal Sciences Europe, 26(14), 1-17. Povezava 

Smith JM, 2005. Dead babies. The Ecologist, 35(10), 27-29. Povezava

Špela B

1 komentar:

  1. Enkratno. Se povežemo: http://miti-o-gso.green-smoothie.org/

    OdgovoriIzbriši

Instagram