KOMPOSTIRANJE


DOLGOROČNI POZITIVNI UČINKI KOMPOSTIRANJA SO ZNANSTVENO DOKAZANI

Med leti 1993-2001 so Hepperly in sodelavci (2009) iz inštituta Rodale raziskovali učinke dodajanja komposta, svežega kravjega gnoja in umetnih gnojil na rodovitnost in kakovost tal, izpiranje hranil iz tal ter donos kulturnih rastlin. Pri tem so na testnih poljih kolobarili z različnimi tržnimi zrnatimi kulturami (pšenica, rž, oves in koruza) ter zelenjavo (zvončasti čili in krompir). Rezultati so pokazali, da kratkoročno (v prvih parih letih) dodajanje komposta na obdelovalne površine privede do visokih donosov in povečane vsebnosti ogljika in dušika v tleh, medtem ko dodajanje umetnih kemičnih gnojil in surovega kravjega gnoja privede sicer do še višjih donosov, vendar pa se vsebnosti dušika in ogljika v tleh ne povišata, ali pa zgolj v zanemarljivih količinah. Dolgoročno (glede na daljše obdobje – 8 let), pa se je izkazalo da tako uporaba svežega kravjega gnoja in umetnih kemičnih gnojil povzročita izpiranje visokih količin dušika v podtalnico in s tem onesnaženje vode. Hkrati se je izkazalo, da je uporaba umetnih kemičnih gnojil, ki so sicer močno privlačna za uporabo v kmetijstvu zaradi lahkotnosti njihovega nanašanja in zanesljivega vsokega donosa, najslabša, saj privede do visoke porabe energije, močno povišanih vsebnosti dušika v podtalnici in močno osiromašenih tal (postopno zniževanje vsebnosti dušika in ogljika ter ostalih hranil). Hkrati je njihova uporaba privedla do zakisljevanja tal, ki so jih morali nevtralizirati z dodajanjem apna, medtem ko se to pri dodajanju komposta ni zgodilo in dodajanje apna ni bilo potrebno. Se pravi, da umetna kemična gnojila dolgoročno znižujejo kvaliteto in rodovitnost tal, zato jih je tekom časa potrebno dodajati v vedno večjih količinah, medtem ko je dodajanje komposta vsako leto manjše, ker se z njim rodovitnost in kakvovost tal izboljšujeta. Hkrati se pri dodajanju komposta iz tal izpirajo zanemarljive količine hranil, medtem ko se pri dodajanju umetnih kemičnih gnojil izpiranje hranil iz tal močno poviša, kar privede tudi do onesnaženja vodnih teles (cvetenje jezer). Torej, tudi znanstveno je že dokazano, da je trajnostno kmetijstvo mogoče le z uporabo kompostnih tehnik. Zato pri pridelavi kulturnih rastlin nikakor ni smotrno uporabljati umetnih kemičnih gnojil, ker se kakovost in rodovitnost tal dolgoročno močno poslabšata, zaradi česar so kulturne rastline, ki se jih prideluje v takih tleh, vedno bolj odvisne od umetnih kemičnih gnojil, kar privede tudi do vedno večjih stroškov. Hkrati se kakovost podtalnice znižuje, ali pa ta celo postane onesnažena.

KOMPOSTIRANJE V PRAKSI 

In kako zgleda uporaba komposta v praksi? Zelo enostavno. Pa si poglejmo praktični povzetek. Kup odmrle rastlinske biomase (Slika 1) smo začeli kompostirati leta 2012. V letu 2013 smo ga le nanašali na gredice in v rastlinjak za izboljšanje rodovitnosti tal, leta 2014 pa smo ga preuredili v gredice (Slika 2).

 

Slika 1: Kompost iz odmrle rastlinske biomase, brez živalskega gnoja

Gredice smo uredili spomladi 2014 po principu permakulture. Se pravi, da smo okoli gredic uredili potke, zato da se po gredici nikoli ne hodi in s tem uničuje strukutro tal (npr. zbita tla). Temu primerno so gredice toliko široke, da z ene ali druge strani po dolžini gredice dosežemo celotno površino. Hkrati smo po potkah potresli še zastirko, da nismo imeli blatnih čevljev, ter da smo preprečili porast plevela po potkah.

 

Slika 2: Permakulturne gredice


Hkrati smo del gredic obgradili še z rastlinjaki (Slika 3), pri čemer smo reciklirali odpadne materiale, kot so lesene deske, polivinil, itn... Tako smo zavarovali rastline, ki so bolj občutljive na hladne poletne intervale. 

Slika 3: Urejanje permakulturnih gredic
In tako je poleti 2014 na gredicah zraslo že kar nekaj zelenjave za samooskrbo (Slika 4). Ker kompost vsebuje obilje hranil, so v rastlinjakih uspešno rasli paradižniki, paprike in čiliji, na prostem pa kumare z oporo za plezanje, hokaido buče in solata.

Slika 4: Pridelava kulturnih rastlin na permakulturnih kompostnih gredicah
Jeseni 2014 smo pridelke, ki jih nismo sproti pojedli, spravili v ozimnico, eno izmed gredic smo prekrili  z zastirko iz slame za zimski počitek, na preostale gredice pa smo posadili česen (Slika 5). Na potke pa smo položili deske, spet bolj zaradi tega, da čevlji ne bi bili preveč blatni, ko bomo proti pomladi opazovali prve kalčke česna.

Slika 5: Jesensko sajenje česna za naslednjo sezono

In voila, spomladi 2015 smo gredico, ki je bila prekrita z zastirko uporabili za vzgojo sadik in nekaj solate, na ostalih pa je zrasel lep česen (Slika 6).

Slika 6: Prezimni česen na permakulturnih kompostnih gredicah

Zdaj pa smo sredi poletja 2015 in že jemo sveži česen, pa delamo nove kompostne kupe za nove gredice, bolj rodovitna tla, gojenje zdrave zelenjave, itn.





Špela B

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Instagram