MANIPULACIJA SEMEN

Semena so danes predmet številnih manipulacij in zgodba o manipulaciji semena ni ravno vzpodbudna. Jo pa je treba nujno spoznati, da lahko razumemo, zakaj se pravzaprav gre. O manipulaciji semen sem se sama poučila iz prvo roke na enomesečnem tečaju Organsko kmetijstvo od A-Ž, ki na centru za ohranjanje biodiverzitete Bija Vidyapeeth v Indiji. 

Manipulacija semen ogroža biološko pestrost semen, npr. fižolov.

V današnjem času je že ustaljena praksa, da se z uporabo genetskega inženiringa seme zmanipulira (v seme se s pomočjo pištole ali podobne tehnologije vstavi gen drugega organizma) in patentira. Agrokemične korporacije so s tem začele opredeljevati semena kot svojo stvaritev in izum ter začele sistematično preprečevati, da si kmetje, ki so vključeni v njihove sisteme, ne smejo več shranjevati in deliti svojih semen. Pričeli so celo s pisanjem lastnih zakonov, brez da bi bila o tem obveščena širša javnost, ki bi praviloma po načelih demokracije pri takih zakonih morala sodelovati kot glavna. Na primer, zaposleni v Monsantu, ki je vodilna korporacija na področju prodaje agrokemikalij in GSO-jev, so sami napisali zakone o patentiranju življenja v t.i. sporazumu TRIPS Svetovne trgovinske organizacije (STO). Po določilih tega dokumenta morajo vse države članice STO sprejeti zakone za zaščito patentov (pravice na intelektualno lastnino) za rastline. V skladu s tako zakonodajo je vsem, razen lastnikom patenta, prepovedano proizvajati, prodajati ali uporabljati določeno »izumljeno seme«.

Genetski inženiring semen torej ni neka fanatična resnica za reševanje sveta pred lakoto, zdravljenje bolezni ali česa podobnega. Genetski inženiring semen je zgolj poslovna ideja, ki se je zelo uspešno razvila, a ta uspeh je terjal, terja in bo terjal ogromno negativnih posledic. Zaradi gojenja GSO-jev se izgubljajo ogromne površine rodovitnih tal, zastrupljajo se ekosistemi in ogroženo je življenje organizmov talne prehranjevalne verige, pa tudi človekovo zdravje, saj se je hrana, ki je pridelana iz GSO- jev, izkazala za zdravju škodljivo.

Prvi znanstvenik, ki je javno pričal o škodljivosti GSO-jev v prehrani je dr. Árpád Pusztai, ki je med leti 1995 in 1998 izvajal poskuse na podganah. Podgane je hranil z genetsko spremenjenim krompirjem in nespremenjenim krompirjem v kombinaciji s pesticidi. Izkazalo se je, da so podgane, ki so bile hranjene z GSO krompirjem utrpele nepravilen razvoj notranjih organov, poškodbe črevesja in imunskega sistema. Dva dni je njegova študija žela uspehe, a že tretji dan je bil utišan in osebno degradiran po navodilih ministra, ki je bil pod pritiskom industrije primoran znanstvene ugotovitve zatreti. Pustzaiu so sledili še drugi neodvisni znanstveniki, med njimi dr. Irina V. Ermakova in dr. Gilles-Eric Séralini s sodelavci, ki so pokazali da GSO koruza in soja od podjetja Monstanto povzročata nepravilnosti in mutacije v organizmu, kot so rak, neplodnost in hitrejšo umrljivost med potomci. Najbolj oziroma najdlje so GSO-jem izpostavljeni predvsem američani, saj so v Ameriki z GSO-ji v prehrani pričeli že leta 1993, brez da bi bila o tem javnost obveščena. Danes je  na ameriškem trgu že  88% koruze in 94% soje genetsko spremenjene. Američani pa se prav v zadnjem letu močno borijo, da bi bila GSO hrana, ki se prodaja v trgovinah, vsaj ustrezno označena. 

V Sloveniji se po pravilih GSO-jev v prehrani ne sme prodajati, če pa se, mora biti taka hrana označena. Vendar to velja zgolj za pridelke rastlinskega izvora, medtem ko za živalske pa ne. Krma z genetsko spremenjenimi semeni, kot so soja in koruza, je dovoljena. Tako da smo GSO-jem v Sloveniji izpostavljeni predvsem preko hrane živalskega izvora, kot so meso, pa tudi mlečni izdelki in jajca ter seveda procesirane hrane, ki vsebuje tovrstne sestavine.

Špela B

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Instagram